Čiščenje zob

Osnovna ustna higiena se začne ob izrastu mlečnih zob. Že pred tem se lahko otrok navaja na uporabo ščetke tako, da si s silikonskimi pripomočki masira otekle in boleče dlesni. Prve mlečne zobe pravilno čistijo seveda starši – najlažje s sterilno gazo, ovito okoli kazalca. Otrok v zgodnjih letih uporablja ščetko, ki je primerna velikosti njegovih ust – torej čim manjšo. Ker zobno pasto pogosto požira, naj v prvih letih samostojnega čiščenja uporablja pasto, ki ne vsebuje fluoridov. Zobe si naj umiva dvakrat na dan – zjutraj in zvečer, priporočljivo pa je tudi umivanje zob po kosilu. Za zaščito zob pred kariesom naj otrok po 6. mesecu starosti uživa fluorove tabletke (fluoronatril).

Otrok si lahko zobe samostojno umiva takoj, ko lahko s ščetko obide vse tako dostopne površine zob, vendar je potrebno njegovo ‘delo’ redno nadzirati – morda celo z uporabo tabletk, ki obarvajo zobne obloge. Za približen občutek za primeren čas čiščenja je lahko velika pomoč tudi peščena ura. Otrok najprej uporablja običajno zobno ščetko, šele ko takšno čiščenje že res dobro obvlada, mu je smiselno ponuditi električno zobno ščetko.

Ko mlečne zobe nadomestijo stalni, jih je smiselno zaščititi z zalivkami, ki ščitijo zobe pred škodljivimi vplivi sladkarij, preprečujejo torej zgodnji nastanek kariesa.

Čiščenje zob se začne s pravilno izbiro zobne ščetke. Ta naj ima čim manjšo glavo s čim večimi ščetinami, ki naj bodo karseda tanke. Velikost ščetkine glave je pomembna zaradi dostopnosti do vseh delov ustnega prostora. Debelina ščetin vpliva na možnost vstopa le-teh v obzobni žep, ki je prava zakladnica bakterij.

Namen ščetkanja je preprečevanje razvoja trdovratnega bakterijskega biofilma, ki postane v primeru, ko je že odebeljen oz. ga tvori več plasti, agresiven do sklenine.

Bakterije, ki se povezujejo v biofilm se nahajajo v vseh predelih ust, okoli vsakega zoba, v medzobnih prostorih in tudi v sulkusu, t.j. žleb med dlesnijo in zobom, ki v globino meri do 2 mm. S ščetko želimo torej razdružiti biofilm in v ta namen morajo ščetine ščetke doseči vse, tudi težko dostopne kotičke v ustih, zato morajo biti čim tanjše in čim bolj goste, kar pa je zagotovljeno le pri zelo mehkih ščetkah.

Trda ščetka in ob tem še njena nepravilna uporaba lahko povzročita odmik dlesni ali celo odrgnine sklenine.

Tehnika ščetkanja z mehko ščetko

Za čiščenje z mehko zobno ščetko priporočamo t. i. krožno ali Bassovo tehniko čiščenja.

Ščetkanje se opravi tako, da ščetko poševno prislonite na območje stika dlesni in zoba tako, da polovica ščetin pokriva zob, polovica pa dlesen. Glavo ščetke nagnemo pod kotom 45° glede na površino dlesni. Ščetkanje opravimo tako, da ščetko s finimi krožnimi gibi in z rahlim pritiskom vodite ob zobeh, od prvega do zadnjega. Ščetine ščetke naj vsako dostopno površino zoba dosežejo vsaj 10- do 15-krat. S takšnim gibanjem očistimo vse stranske površine zob (na notranji in zunanji strani). Grizne površine očistimo s potegi v smeri linije zob.

Prikaz tehnike ščetkanja zob:

Pri uporabi fiksnega ortodontskega aparata je zelo pomembna ustrezna higiena. Kljub temu, da je v tej situaciji čiščenje precej oteženo, obstaja veliko pripomočkov, ki lahko precej olajšajo vzdrževanje temeljite ustne higiene (posebna zobna ščetka s prirezanimi ščetinami, čopasta ščetka, medzobna ščetka, super nitka …).

Obstajata vsaj dve precej razširjeni tehniki nitkanja zob: tehnika navijanja na prste in tehnika rožnega venca.

Pri tehniki navijanja na prste navijemo kos nitke, dolg približno 40 cm na sredinca obeh rok, nato pa s palcema in kazalcema obeh rok usmerjamo nitko v medzobnih prostorih.

Pri tehniki rožnega venca odtrgamo 25-30 cm dolg kos nitke, jo preložimo na pol in z dvojnim vozlom naredimo zanko velikosti kavnega krožnika, v katero vstavimo prste obeh rok, nato pa s palcema in kazalcema obeh rok vodimo nitko v medzobne prostore, v obzobne žepke ter ob posameznem zobu.

Primer tehnike nitkanja zob:

Ustrezno interdentalno ščetko za posamezni medzobni prostor določa velikost le-tega. Velikosti medzobnih prostorov Vam lahko s posebno sondo izmeri higienik ali zobozdravnik. Čiščenje poteka tako, da vrh medzobne ščetke nastavite poševno na dlesen k vhodu v medzobni prostor. Ščetko nežno potisnite približno do polovice v medzobni prostor, pri čemer poiščite optimalen kot vstavljanja, ki je pri vsakem prostoru drugačen. Ne da bi ščetko potiskali naprej, medzobno ščetko nagnite k dlesni, jo potisnite do konca in jo nato izvlecite.

Uporaba medzobne ščetke:

Pri izbiri zobne paste naj bo glavno vodilo čim manjša vsebnost abrazivnih sredstev, ki sčasoma poškodujejo sklenino. Pasta naj vsebuje fluoridne ione in klorheksidin, ki preprečujeta nastanek zobne gnilobe. Na zobno ščetko jo nanašamo prečno, saj velike količine paste ne pripomorejo k večji učinkovitosti. Delovanje zobne paste lahko dopolnite z uporabo ustne vode.

Ko zobnih oblog ne odstranimo v celoti in so le-te dalj časa prisotne na zobeh počasi mineralizirajo in se nabirajo kot zobni kamen. Ta je na površini zob belo-rumene barve, pod dlesnijo pa je temnejši. Povzroča vnetje in umikanje dlesni, s tem pa izgubo kostne podpore posameznemu zobu. Kamen lahko odstrani le higienik ali zobozdravnik s posebnim ultrazvočnim nastavkom. Ker se zobni kamen hitreje nabira na hrapavi površini, sledi vsakemu odstranjevanju tudi poliranje zob.

Pred odstranitvijo zobnega kamna

Po odstranitvi zobnega kamna