Čiščenje zob

Velja pravilo, da je zobe treba čistiti tako dolgo, da z zobno ščetko temeljito preidemo vse dostopne ploskve zob, vsekakor pa je smiselno še pred tem očistiti medzobne prostore (z medzobnimi ščetkami in zobno nitko) in jezik (s strgalom za jezik). Priporočamo uporabo čim bolj mehke zobne ščetke in zanjo primerno krožno tehniko ščetkanja. Pri tej tehniki moramo ščetko postaviti na območje med zobom in dlesnijo ter jo nagniti tako, da njene ščetine stojijo pod kotom 45° glede na dlesen, torej da vstopijo v žleb med zobom in dlesnijo. Ščetko nato premikamo z majhnimi krožnimi gibi v smeri celotnega zobnega loka in tako preidemo vse dostopne površine vseh zob. Območje žvečenja očistimo z gibi v smeri linije zob. Trajanje čiščenja je torej odvisno od uporabljene tehnike in temeljitosti ščetkanja.

Prikaz pravilne tehnike ščetkanja zob:

Zobne paste so se v različnih sestavah uporabljale že stoletja. Prve zobne paste so vsebovale pesek, pepel, kristale soli in druga abrazivna sredstva.

• Veziva (gumma arabica, alginati)
• Dodatki za okus (pepermint, mentol, sadni okusi)
• Barvila (dovoljena jedilna barvila)
• Detergenti
• Abrazivna sredstva (aluminijev hidroksid,silikati, fosfati, kalcijev karbonat)
• Sredstva ki zmanjšajo nastanek oblog (triclosan, natrijev monofluorfosfat, natrijev fluorid,cinkov citrat, pirofosfati)
• Sredstva, ki zmanjšujejo preobčutljivost zobnih vratov (kalijev nitrat)

Zobne paste, ki so na prodaj v današnjem času, vsebujejo predvsem sestavine, ki zagotavljajo svež dah in se precej penijo. Ta penila izsušujejo ustno sluznico in so lahko vzrok za pogost pojav aft (drobnih razjed na ustni sluznici, ki se sicer pojavijo tudi ob upadu delovanja lastnega imunskega sistema telesa).

Zato svetujemo izbiro paste, ki ne vsebuje penila – natrijevega lavrilsulfata (SLS).

Mnoge t.i. belilne zobne paste, ki se pojavljajo na tržišču, vsebujejo trde (abrazivne) delce, ki lahko ob redni uporabi poškodujejo sklenino, nikakor pa tudi ne koristijo obzobnim tkivom.

Ščetkanje odstrani samo obloge na dostopnih površinah, vendar to ni dovolj za odstranitev zobnih oblog v prostorih med zobmi. Za čiščenje stičnih površin zoba je nujna uporaba zobne nitke ali medzobnih ščetk

Obstajata vsaj dve precej razširjeni tehniki nitkanja zob: tehnika navijanja na prste in tehnika rožnega venca.

Pri tehniki navijanja na prste navijemo kos nitke, dolg približno 40 cm na sredinca obeh rok, nato pa s palcema in kazalcema obeh rok usmerjamo nitko v medzobnih prostorih.

Pri tehniki rožnega venca odtrgamo 25-30 cm dolg kos nitke, jo preložimo na pol in z dvojnim vozlom naredimo zanko velikosti kavnega krožnika, v katero vstavimo prste obeh rok, nato pa s palcema in kazalcema obeh rok previdno vodimo nitko v medzobne prostore, v obzobne žlebe (območje med zobom in dlesnijo) ter ob posameznem zobu.

Medzobne ščetke so posebej uporabne za čiščenje medzobnih prostorov konkavnega prereza (med kočniki). Tam zobnih oblog z nitko sploh ne moremo popolnoma očistiti. Zelo uporabne so tudi pri čiščenju okrog mostičkov, implantatov, fiksnega ortodontskega aparata in po operacijah dlesni.

Medzobno ščetko uporabimo tako, da jo narahlo potisnemo v medzobni prostor, pri čemer ne smemo občutiti nobene bolečine, nato pa jo izvlečemo in medzobni prostor je očiščen. Ščetko splaknemo pod tekočo vodo in nadaljujemo s čiščenjem naslednjega medzobnega prostora.

Zelo pomembno je, da uporabimo pravilno velikost medzobne ščetke, saj bi prevelika lahko povzročila poškodbo, premajhna pa ne bi ‘opravila svojega dela’.

Vsekakor je treba vsakodnevno očistiti stične površine sosednjih zob, saj se tudi tam nabirajo ostanki hrane in povzročajo zobno gnilobo. V ta namen uporabimo zobno nitko ali medzobne ščetke.

Zobna nitka je namenjena enkratni uporabi in uporabljeni kos nitke se po uporabi zavrže, medtem ko je medzobna ščetka namenjena večkratni uporabi. Po vsaki uporabi jo splaknemo pod tekočo vodo in tako je uporabna do vidnih nepravilnosti na njenih ščetinah.

Pogostost obiskov pri zobozdravniku je odvisna od vsakega posameznika. Priporočamo obiske dvakrat na leto (torej na vsakih 6 mesecev), ob pojavu kakršnihkoli težav pa je seveda smiselno obiskati zobozdravnika pred potekom šestih mesecev.

Zobni kamen nastane, ko neodstranjene mehke zobne obloge mineralizirajo (otrdijo). Pojavlja se tako na vidnem delu zoba, kot na območju pod dlesnijo, kjer je še posebej pomembno, da je redno odstranjen, saj njegovo kopičenje manjša območje pritrditve zoba na obzobna tkiva in lahko sčasoma povzroči tudi njegov izpad. Zobni kamen na zobeh je mesto, kamor se zaradi njegove hrapave površine še aktivneje nalagajo dodatne obloge. Zobnega kamna ni možno odstraniti doma z zobno ščetko, saj ima zelo trdo sestavo in ga lahko uspešno odstrani samo zobozdravnik v ordinaciji, kjer je na voljo ustrezna sodobna ultrazvočna oprema. Če je po odstranitvi zobnega kamna površina zob še hrapava, zobe poliramo s polirno pasto. Zobne obloge se namreč na gladke površine zob težje oz. počasneje ponovno oprimejo.

Pogostost odstranjevanja zobnega kamna je odvisna od vsakega posameznika. Pri nekaterih ljudeh zadostuje odstranjevanje enkrat letno, pri drugih dvakrat letno, pri nekaterih pa še pogosteje. Pomembno je, da spremljamo situacijo v ustih in pravočasno reagiramo z obiskom pri zobozdravnikom.

Na keramičnih zobeh oz. prevlekah se zobni kamen sicer res pojavi redkeje in počasneje, se pa kljub temu lahko in ga je prav tako potrebno odstraniti.

Čiščenje zob z zobno ščetko in medzobnih prostorov z nitko in medzobnimi ščetkami odstrani mehke zobne obloge, nikakor pa ne odstrani obarvanja – torej porumenelosti, ki je posledica kajenja, uživanja določenih živil (rdeče vino, bučno olje,..) ali zdravil. Zunanje obarvanje na zobeh lahko odstrani peskanje zob, v kolikor pa kljub temu posegu niste zadovoljni z barvo zob, se lahko odločite za profesionalno beljenje zob.